Vse je povratna informacija
V sodobni družbi je uspeh postal merilo vrednosti posameznika, zato se ljudje bojimo neuspeha. Mediji pogosto slavijo zgodbe o izjemno uspešnih posameznikih, kar ustvarja vtis, da so neuspehi redki in nesprejemljivi. Uspešni podjetniki so pogosto predstavljeni kot geniji, pri čemer se redko omenja številne neuspehe, s katerimi so se soočali na poti do uspeha.
Ta pritisk se odraža tudi v šolskem sistemu, saj se v tekmi za ocenami in točkami neuspeh dojema kot poraz, ki bo otrokom onemogočil priložnost za dobro prihodnost. Pritisk na učence, da morajo doseči odlične ocene, pogosto povzroča stres in anksioznost. Namesto da bi učenci sprejemali neuspehe kot del učnega procesa, se implicitno naučijo, da se je treba težavam in neuspehom izogibati. Strah pred neuspehom pa lahko vodi do izgube motivacije, saj učenec čuti, da ne more doseči pričakovanj, ki jih imajo drugi do njega. S tem zamujamo številne priložnosti za učenje in izboljšave.
Podobno kot učenci se z velikimi pritiski soočajo tudi učitelji, saj so visoki rezultati na nacionalnih preverjanjih znanja, maturah in zaključnih izpitih pogosto povezani z njihovim poklicnim uspehom in ugledom. Delo učitelja se pogosto ocenjuje glede na rezultate svojih učencev, kar vodi do dodatnega stresa in pritiska, da se izognejo neuspehom. To lahko privede do situacij, kjer se učitelji bolj osredotočajo na pripravo učencev na teste kot na dejansko razumevanje in učenje snovi.
Takšen pristop k izobraževanju, kjer se neuspehe skriva in se jih doživlja kot nekaj negativnega, onemogoča priložnosti za učenje. Da bi premostili te ovire, moramo spremeniti našo perspektivo o neuspehu. Neuspeh pravimo rezultatu, ki je posledica neke aktivnosti in je drugačen od tega, kar smo si želeli doseči. Vendar pa ne glede na to, kaj počnemo, vedno na koncu dobimo nek rezultat – pričakovan ali nepričakovan. Če na ta rezultat pogledamo kot na povratno informacijo, se razbremenimo negativnih čustev in se lahko iz njega veliko naučimo. Ni naključje, da se v angleščini povratna informacija imenuje feedback, kar bi lahko dobesedno prevedli kot »nekaj, kar te nahrani nazaj«. Neuspeh je privzgojena sodba, ki jo vežemo direktno na osebo (neuspeh nekaj pove o meni, kdo sem in kakšen sem), povratna informacija pa je informacija o tem, kaj smo delali dobro, kaj je delovalo in kaj ni ter kaj moramo spremeniti, da bomo prišli do želenega rezultata, torej je ključni element učenja, še posebej pri nalogah, ki so na meji naših sposobnosti. Le tako lahko ustvarimo okolje, kjer se niti učenci niti učitelji ne bojijo neuspeha, ampak ga sprejemajo kot priložnost za rast in izboljšanje.
Kako podati ustrezno povratno informacijo
Da bo povratna informacija delovala kot učinkovito motivacijsko orodje in ne kot sodba o posamezniku in njegovem delu, jo je potrebno podati na pravi način.
Učinkovita povratna informacija je:
pozitivno naravnana,
poštena in hkrati prijazna,
specifična,
usmerjena na vedenje, ne na osebnost,
pravočasna.
Oblikujemo jo po t. i. sendvič sporočilu (pohvala-pomanjkljivost-pohvala):
1. del je konkretna pohvala:
Natančno, konkretno povemo, kaj pozitivnega smo opazili.
2. del je namenjen področju za izboljšavo:
Konkretno opišemo, kaj vse smo opazili, da bi bilo dobro izboljšati.
Predlagamo konkretno izboljšavo.
Osebo lahko tudi vprašamo, ali ima kakšno zamisel, kako bi to izboljšala.
3. del je splošna pohvala in spodbuda za naprej:
Opišemo splošen dober vtis, ki ga je oseba s svojim vedenjem, delovanjem ustvarila, in ji povemo s spodbudnimi besedami, da bo naslednjič zagotovo še bolje opravila.
Poglejmo primer neučinkovite in učinkovite povratne informacije pri ocenjevanju deklamacije pesmi:
1. »Pesem si bolj slabo deklamiral. Večinoma si jo zdrdral.«
Informacija je premalo specifična, neprijazna in ne vsebuje konkretne pohvale ne predloga, kako izboljšati deklamiranje, niti spodbude za prihodnje učenje.
2. »Opazila sem, da si pesem zelo natančno deklamiral. Predlagam, da v samo deklamacijo vneseš še nekaj poudarkov na mestih, ki so vsebinsko pomembni. Prepričana sem, da boš s temi poudarki, pesem odlično deklamiral.«
Informacija vsebuje konkretno pohvalo o tem, kaj je učenec znal (ni se motil pri deklamiranju), konkreten predlog, kaj naj stori, da bo naslednjič še boljše (poudarki na vsebinsko pomembnih mestih) in zaključi z vzpodbudo za prihodnost.
Če želimo, da od povratne informacije odnesemo čim več, jo moramo znati tudi sprejeti. Pri tem je pomembno predvsem to, da mirno poslušamo do konca, ne delamo prehitrih zaključkov in vprašamo, če česa nismo razumeli, ter se ne opravičujemo ali razlagamo, zakaj smo nekaj storili.
Kako podajati in sprejemati povratno informacijo, je dobro čim prej naučiti tudi učence, ki so včasih še bolj kritični do znanja svojih sošolcev kot učitelji. Predvsem pa bi bilo dobro, da bi se zavedali, da ocena ni kazen ali nagrada za učenje, temveč je le povratna informacija o trenutnem znanju, ki ga lahko vedno izboljšamo.
Za več praktičnih nasvetov o podajanju kvalitetetnih povratnih informacij ter o vzpostavljanju pozitivnega delovnega okolja, ki motivira učence, se lahko pridružite enemu izmed naših praktičnih izobraževanj:
Serija webinarjev za starše in učitelje na temo učinkovitega učenja, vodenja, motiviranja in komuniciranja s sodobnimi mladimi (september in oktober) Preberi več >>
Izobraževanje Porast narcizma in individualizma med mladimi ter zaton avtoritete v sodobni šoli (8 ali 16 ur, 22. in 23. avgust 2024) Preberi več >>
Praktično izobraževanje Učinkovito vodenje razreda (8 ur, 21. september 2024) Preberi več >>
Comments