ZAKAJ MORA UČITELJ POZNATI IN RAZUMETI MIŠLJENJSKE IN VEDENJSKE VZORCE SODOBNIH MLADIH?
Osnova vsake učinkovite komunikacije je razumevanje sogovornikovega oziroma naslovnikovega pogleda na svet in njegovega načina razmišljanja. Sogovorca moramo vedno naslavljati znotraj njegovega miselnega horizonta. Podobno velja za učiteljevo odzivanje na nezaželeno vedenje učencev. Vsakič, ko v razredu zasledimo takšno ali drugačno neprimerno vedenje, se moramo zavedati, da učenci s tem vedenjem zadovoljujejo nek za njih pozitiven namen. Nujno moramo ločiti samo vedenje od namena, ki stoji za njim. Šele ko spoznamo, kakšen namen stoji za neprimernim vedenjem, lahko v razredu učinkovito odreagiramo. Učinkovite učiteljeve reakcije so torej tiste, ki naslovijo namen, potrebo in miselni zemljevid učenca, ki se skrivajo v ozadju nekega vedenja.
NARCIZEM KOT PREVLADUJOČ PSIHIČNI USTROJ MLADIH V SODOBNEM ČASU
Ljudje svoje načine čustvovanja, razmišljanja in vedenja razvijemo skozi proces socializacije, ki posameznike opremi za funkcionalno delovanje v družbi. Vsaka družba oblikuje takšne posameznike, kot jih potrebuje za svoj obstoj in delovanje. V zadnjih desetletjih je prišlo na področju socializacije v primarni družini ter v vzgoji in izobraževanju do bistvenih sprememb. Temeljna sprememba, ki se je zgodila po drugi svetovni vojni, je zaton klasičnih avtoritet, kot so avtoriteta starša in učitelja, in vzpon permisivne vzgoje. V takšnih okoliščinah vzgajamo otroke v “popolne potrošnike”, ki svojo identiteto gradijo skozi potrošnjo (nakupi izdelkov, s katerimi se identificiramo, konzumiranje kulturnih vsebin, ki ustvarjajo naše vrednote in prepričanje, idenfiticiranje s popularnimi osebnostmi …). To se v primarni družini kaže v permisivni vzgoji, v šolah pa manifestira skozi odsotnost avtoritete učitelja. Posledica tega je, da se otroci vzgajajo v okolju, ki vse bolj poudarja individualne pravice in ugodje, vse manj pa pripadnost skupnosti in sprejemanje omejitev. Takšna dinamika vodi v to, da otroci in mladostniki rastejo brez doživljanja frustracij in neuspehov, kar je ključno za razvoj socialnih veščin, moralne zavesti in trdne lastne identitete. Posamezniki to v osebnem razvoju nadomestijo z verjetjem v lastno grandioznost in potrebo po občudovanju. Odvisni so od potrditve drugih, manjka jim empatije.
To je podlaga za razvoj narcisističnega psihološkega ustroja, ki ga pri mladih zaznamujejo naslednje lastnosti:
Prva značilnost je odsotnost socialnosti, ki se kaže v težavah pri vzpostavljanju enakovrednih odnosov in spoštovanju socialnih pravil.
Druga lastnost je odsotnost moralnosti, pri čemer mladi ne razvijejo občutka za pravičnost ali moralne vesti, kar vodi v samovoljno kršenje pravil.
Tretja je podaljšani infantilizem, kjer mladi ohranjajo otroške logike vedenja kot je nagnjenost k izogibanju odgovornosti in težnje k zadovoljevanju lastnih potreb brez upoštevanja posledic za druge.
Četrta značilnost je nezmožnost navezanosti na druge, saj druge vidijo kot orodje za doseganje lastnih ciljev, ne pa kot osebe s samostojnimi potrebami in pravicami.
Peti in zadnji vidik je težnja po biti v središču pozornosti, kar mlade vodi v iskanje občudovanja in priznanja na načine, ki lahko škodujejo njihovim vrstnikom in ustvarjajo konflikte.
Te značilnosti skupaj tvorijo kompleksen izziv za učitelje, ki si prizadevajo za ustvarjanje podpornega in funkcionalnega učnega okolja.
Za boljše razumevanje in prepoznavanje narcizma in ostalih sodobnih vedenjskih vzorcev med mladimi, se nam lahko pridružite na izobraževanju "NARCIZEM IN INDIVIDUALIZEM TER ZATON AVTORITETE V ŠOLI". Prvi razpisani termin je 22. in 23. avgust 2024 v Ljubljani. Preberite več >>.
UČINKOVITO VODENJE IN KOMUNIKACIJA Z NARCISISTIČNO SOCIALIZIRANIMI MLADIMI: Sedem Strategij za pedagoge
1. Razumevanje narcisistične kalkulacije
Narcisi v svojem umu nenehno ocenjujejo in preračunavajo, kaj jim prinaša koristi in ugodje. Sogovorce, ki ne prinašajo očitnih koristi ali relevantnih informacij, hitro odpišejo kot nepomembne in jih ne razumejo kot avtoritete, ki jim bodo sledili. V komunikaciji z njimi je zato pomembno, da vedno jasno odgovorimo na vprašanje ZAKAJ ("Zakaj o tem govorimo?", "Zakaj je to relevantno za sogovornika?"…). Takojšnje razkritje naših vrednot, prepričanj in interesov (torej tega, kaj z nekim pogovorom ali dejanjem želimo doseči) pomaga vzpostaviti jasen okvir razprave, ki bo narcisu pomagal razumeti namen komunikacije. Narcisistično socializirani mladi zaradi pomanjkanja lastnih močnih pozicij in ciljev težijo k urejeni in kategorizirani predstavi o svetu okoli njih.
2. Specifičnost in jasnost komunikacije
Narcise zaznamuje regresija k primarnim oblikam mišljenja. To pomeni, da v večini primerov ne delujejo racionalno, imajo izjemno sposobnost racionalizacije svojih misli in dejanj - to pomeni, da avtomatsko vsako novo informacijo ali sporočilo interpretirajo skozi svoj zorni kot oziroma na način, da potrdijo svoje začetno stališče ali čustvo. V svoji okolici narcisi neprestano iščejo vzorce, po katerih se ravna družba in po katerih poteka določena komunikacija. Poznavanje vzorcev jim omogoča spontani manipulativni pristop h komunikaciji. Zato moramo biti v vsaki naši interakciji vedno zelo specifični - vedno začnemo z jasnim odgovorom na vprašanje “Kaj?” (na primer: kaj predlagam, kaj želim dokazati, kaj bom razložil, kaj točno zahtevam …), da nadzorujemo vzorec komunikacijskega dogodka. V komunikaciji neprestano uporabljamo t. i. metanaracijo - opozarjamo sogovorca ali naslovnika na to, o čem govorimo in zakaj je to relevantno v diskusiji ali komunikacijskem dogodku. S tem skušamo preprečiti, da bi narcis izgovorjene besede interpretiral skozi svoj lastni subjektivni vzorec.
3. Identifikacija in sorodnost
Posamezniki z narcisističnim psihološkim ustrojem manjka jasne lastne identitete, ki jo nadomešča “veliki in iluzorni narcisistični Jaz” neprestano iščejo sebi podobne posameznike, s katerimi se lahko identificirajo. Zato moramo v svoji komunikaciji (še posebej v konfliktnih situacijah) vedno izhajati iz sorodnosti in podobnosti med nami in našimi naslovniki (na primer: opozorimo na podobnosti v prepričanju, vrednotah, preteklih izkušnjah, socialnih mrežah ...). V začetku vsake komunikacije skušamo vzpostaviti dober stik in zrcalimo čustveno stanje in fizične kretje posameznika na drugi strani.
4. Konsistentnost dejanj
Zaradi nepoenotene osebnosti narcisistični posamezniki nadpovprečno cenijo konsistentnost s svojimi preteklimi javnimi dejanji, mislimi in prepričanji. S tem rešujejo problem kognitive disonance in skušajo biti skladni sami s seboj. Na vedenjsko spremembo ali spremembo prepričanja pri naslovniku zato vedno skušamo vplivati tako, da pripravimo sogovornika, da se javno, svobodno ter aktivno zaveže in strinja z manjšimi vmesnimi koraki, ki vodijo k našemu končnemu predlogu ali sklepu.
5. Recipročnost
Za vse ljudi velja, da gradimo svoje identitete in skupnosti skozi družbene izmenjave, zato čutimo dolžnost, da recipročno vrnemo podarjene stvari in usluge. Narcisi dolžnosti ne čutijo, kljub temu pa v svojem kalkulativnem umu neprestano računajo in tehtajo koristi, ki so jih pridobili od sogovorca. Posebaj v konfliktni komunikacijski situaciji je zato pomembno, da pokažemo, da smo pripravljeni na kompromis in da sogovorcu v zameno lahko ponudimo vrednost, ki jo sami zahtevamo od njega. Vedno se osredotočimo na unikatne in personalizirane vidike našega “darila”.
6. Afirmativni jezik
Za narcisistično socializirane posameznike je značilen “patološki odnos do objekta” in nezmožnost razumevanja izgube ali odsotnosti želenega objekta. Njihovo nezavedno ne pozna besede “ne” (ali omejitve). Zato moramo svoja nestrinjanja ali predloge v komunikaciji vedno izraziti v afirmativnem jeziku. Namesto “Ne zamujaj!” rečemo “Pridi pravočasno”.
7. Avtonomija in odprta kalibracijska vprašanja
Narcisistični posamezniki nadpovprečno cenijo občutek avtonomije in nadzora, zato je ključno, da v komunikaciji potrdimo njihov pogled na svet in jih vodimo k vedenjski ali mišljenjski spremembi znotraj tega okvirja. Dobro je, da sogovorcu ponudimo (uokvirjeno) izbiro in ga spodbudimo, da sam predlaga rešitve. To lahko storimo s strateško uporabo odprtih kalibracijskih vprašanj, kot so "Kako bi to storil ti?" ali "Kaj predlagaš?".
Narcisističnemu psihološkemu ustroju prilagojen pristop ne le izboljša našo učinkovitost v interakcijah z narcisi, temveč tudi spodbuja bolj harmonično in produktivno delovno okolje. V pedagoškem kontekstu lahko te strategije učiteljem omogočijo, da bolje razumejo in podpirajo svoje učence, ne glede na njihove osebnostne lastnosti.
Za več podrobnih in praktičnih nasvetov ter vaj povezanih z motiviranjem, vodenjem in uspešno komunikacijo s sodobnimi mladimi in njihovimi starši se lahko pridružite našim naslednjim izobraževanjem:
NARCIZEM IN INDIVIDUALIZEM TER ZATON AVTORITETE V ŠOLI. Prvi razpisani termin je 22. in 23. avgust 2024 v Ljubljani. Dan 1 (22. avgust): Razumevanje vedenjskih vzorcev sododbnih mladih Dan 2 (23.avgust): Učinkovita komunikacija s sodobnimi mladimi in njihovimi starši Preberite več >>
VODENJE RAZREDA: MOTIVACIJA, AVTORITETA, DISCIPLINA Prvi razpisani termin je 21. september 2024. Preberite več >>
コメント