Digitalna orodja in orodja umetne inteligence v izobraževalni proces prinašajo številne prednosti. Učitelji lahko na primer veliko hitreje opravijo določene administrativne naloge, učenci pa si lahko pri samostojnem učenju pomagajo s personaliziranimi UI tutorji in pripomočki. Vendar pa množična raba digitalnih orodij in UI prinaša tudi nekatere nepričakovani pasti.
ZASKRBLJUJOČE UGOTOVITVE ZADNJIH RAZISKAV
Nedavna raziskava PISA(>>) je pokazala tri presenetljive stvari povezane z rabo digitalnih orodij in orodij umetne inteligence v izobraževanju:
Učenci, ki so naloge reševali s pomočjo digitalnih orodij, so za naloge potrebovali več časa kot tisti, ki so jih reševali na papirju, opravili so jih slabše in manj natančno.
Po opravljenem delu so učenci, ki so naloge reševali z digitalnimi orodji veliko preoptimistično ocenjevali, kako hitro in kako uspešno so opravili nalogo (problem samopercepcije in samoevalvacije).
Pri tem so se najslabše odrezali tisti, ki so imeli največ izkušenj z digitalnimi orodji izven šole in so orodja najbolje poznali (več kot so imeli izkušenj, bolje kot so jih uporabljali izven šole, bolj izkrivljena je bila njihova samopercepcija o uspešnosti in hitrosti opravljenih nalog).
Kako lahko razložimo te ugotovitve? Zakaj se to zgodi?
DUNNING-KRUGERJEV UČINEK
Mladostniki dojemajo medij, prek katerega rešujejo naloge, kot pokazatelja težavnosti teh nalog. Elektronske medije, ki jih pogosto uporabljajo za enostavne in zabavne dejavnosti, kot so družbena omrežja in ogled videov, povezujejo z lažjimi nalogami. Zaradi tega pogosto podcenjujejo zahtevnost nalog, ki jih rešujejo na zaslonih, kar vodi do slabše uspešnosti pri teh nalogah. Po drugi strani imajo učenci veliko stopnjo zaupanja v digitalna orodja in umetno inteligenco in jo dojemajo kot nekaj vsemogočnega. To pomeni, da se jim pri opravljanju nalog s pomočjo umetne inteligence zdi, da imajo “pomoč vsevedne inteligence oziroma nezmotljivega pomočnika”. To sta dva ključna razloga, ki vodita v slabo samopercepcijo oziroma slabo samoevalvacijo znanja. Gre za verzijo Dunning-Krugerjevega učinka.
Dunning-Krugerjev učinek je psihološki pojav, pri katerem posamezniki z nizko stopnjo kompetenc ali omejenim znanjem na določenem področju ali pri posamezni nalogi preveč samozavestno ocenjujejo svoje dejanske sposobnosti. Prepričani so, da znajo veliko in da bodo nalogo uspešno opravili, saj sploh “ne vedo, česa vse ne vedo”. Gre za to, da ljudje isti nabor znanja in informacij, ki jih uporabimo pri opravljanju neke naloge, uporabimo tudi za oceno lastne uspešnosti pri izvajanju te naloge. Obratno, posamezniki z visoko stopnjo kompetenc in znanja pogosto podcenjujejo svoje sposobnosti, saj se zaradi poglobljenega znanja o tematiki zavedajo tudi, česa še ne vedo. Ta učinek se pojavlja zaradi pomanjkanja metakognitivnih sposobnosti in samorefleksije (sposobnosti prepoznati lastno (ne)znanje in zmogljivosti), v smislu razvoja kompetenc pa lahko govorimo o pomanjkanju kompetence učenja učenja in kritičnega mišljenja.
Dunning-Krugerjev učinek je posledica slabe samorefleksije, ki se pojavi v dveh oblikah:
Malo znanja + slaba samorefleksija = visoka samozavest (motivacija za učenje umanjka, ker učenec ne vidi potrebe)
Veliko znanja + slaba samorefleksija = nizka samozavest (motivacija za učenje umanjka, ker se učenec počuti nemočnega)
UČENJE UČENJA IN KRITIČNO MIŠLJENJE:
Kako preprečiti Dunning-Krugerjev učinek?
Dunning-Krugerjev učinek lahko preprečimo s sistematičnim razvojem kompetence učenje učenja in kritičnega mišljenja pri učencih na eni strani ter s spodbujanjem kritične in odgovorne rabe orodij UI na drugi strani.
Učenje učenja je proces, ki posamezniku omogoča, da postane samozavesten in samostojen učenec, pripravljen na spopadanje z izzivi v spreminjajočem se svetu. V socialnem kontekstu je učenje učenja tesno povezano z razvojem pozitivne miselnosti, kjer učenec spozna svoje lastne učne profile, razvije strategije za učinkovito učenje in si postavi cilje, ki temeljijo na njegovih osebnih in poklicnih interesih. Učenci, ki razumejo učenje kot vseživljenjski proces, so bolj odprti in radovedni, kar jim omogoča, da aktivno iščejo priložnosti in podporo za svoje učenje tako samostojno kot v skupinah. Obvladovanje čustev in soočanje z neuspehi je bistven del tega procesa, saj prispeva k zmožnosti premagovanja ovir in doseganja ciljev. Pomemben vidik je tudi motivacija, ki jo usmerja notranja samoregulacija, avtonomija in radovednost, kar posameznikom omogoča vztrajnost in uspeh v šolskem okolju.
Na kognitivni ravni je učenje učenja povezano s kritičnim in kreativnim mišljenjem. Učenci se učijo analizirati, primerjati, abstraktirati in kategorizirati informacije ter kritično ocenjevati svoje učne procese in gradiva. Ta proces vključuje tudi pridobivanje novega znanja, obnovo in nadgradnjo obstoječega znanja ter uporabo pridobljenih veščin za reševanje problemov. Kreativnost je ključna komponenta, saj omogoča razvijanje in udejanjanje novih zamisli, ki lahko vodijo k inovativnim rešitvam.
Metakognitivni vidik učenja učenja se osredotoča na samovodenje učenja. Učenci se naučijo, kako spremljati, evalvirati in vrednotiti svoje učne cilje, strategije in vire ter procese. Refleksija o namenu, procesu in rezultatih učenja jim omogoča boljše razumevanje in primerjavo konceptov ter informacij iz teorije in prakse. S tem pridobijo zmožnost sprejemanja odločitev, ki optimizirajo njihovo učenje in jih pripravijo na izzive, ki jih čakajo v prihodnosti.
NAŠA IZOBRAŽEVANJA
UČINKOVITO UČENJE IN POMNENJE:
Kako razvijati kompetenco učenje učenja v razredu in kako spodbujati učence, da razvijajo in strateško vodijo svoj proces samostojnega učenja?
KRITIČNO IN KREATIVNO MIŠLJENJE ZA VSAK RAZRED:
Kako učiti učence kako misliti, ne zgolj kaj misliti? Praktične vaje in pristopi za razvoj kreativnosti in kritičnega mišljenja pri različnih predmetnih na različnih stopnjah.
UMETNA INTELIGENCA V ŠOLAH IN V IZOBRAŽEVANJU:
Kako se izogniti pastem umetne inteligence v šolah in kako izkoristiti orodja umetne inteligence za hitro opravljanje administrativnih nalog za učitelje ter za personalizirane načine učenja za učence?
Comments